Strani

petek, 18. oktober 2013


  1.  dan        

    »TLE JE PA TAKA KOLONA, K DA B JO NAŠ (KOMBIJI) DELAL!« (M. Pajek)

     

     

    Čeprav smo v Evropi, začnemo po afriško: najprej odhod prestavimo za eno uro, a navsezadnje štartamo štiri ure kasneje. Ob 1h popoldan torej iz Ljubljane odrinejo štirje kombiji, tovornjaček, ki skriva slepega potnika Peugeota in cruzerca. Tudi nadaljujemo v enakem slogu, saj so postanki pogosti in dolgi, naši kombajni (tj. vozila) pa stari in posledično počasni, ki vžgejo šele po nekaj poskusih.
     
    konvoj skoraj na kupu

    Krompirček v elementu



    izjemoma je prisotna tudi preventiva
     

    Zaradi netipičnih vozil smo za vse glavna atrakcija, še posebej za DARS-ovce in fante v modrem (slovenske in kakopak tudi italijanske). Povprečna hitrost je cca 80 km/h (btw, ravnokar smo dosegli tudi max hitrost 100 km/h!!!!!!, kar se zgodi le v primeru, ko je treba nekoga dohiteti in lahko traja tudi 20 min), za komunikacijo uporabljamo wokie-talkie-je, predvsem zato, ker en ve, koliko imamo goriva, drug ima GPS, tretji delujoči števec, četrti – Žla pa popestri s petjem. Zaradi glasnih mašin pa je izmenjava besed omejena.
     
nova Aljazeva ljubezen



      Vozila se delijo na več tipov: party bus, garsonjera, family bus, Guča, reševalno vozilo in romantična seansa. Potniki si izbiramo vozilo glede na razpoloženje.
      Naš kombi (garsonjera) ima še eno posebnost: drive-in pomfri, kar tako smrdi, da moramo v konvoju voziti zadnji L.
      Ko smo že mislili, da samo še poiščemo parking za spanje, se je spet začelo dogajati: party bus ni vžgal, cruzerca je prišla na svoj račun, saj je pošlepala tovornjačka, ki mu je zmanjkalo futra, garsonjera ni upoštevala navodil walkie-talkie-ja in je zašla s poti. Vseeno nam je uspelo priti v Francijo in prenočiti malo pred Nico. Za drugi dan je cilj priti več kot le do meje s Španijo. Če bodo kombiji za…

romanticno parkirisce za prenocitev - FRANCIJA

Ni komentarjev:

Objavite komentar