Živ sem!
Izpuščaji so izginili. Wuhu! Novim avanturam
na proti!
Zajtrk, spakirat za celodnevn trip pol pa akcija s
čolnom najprej na eno turco po laguni pogledat, če slučajno opazimo ultra iskano
anakondo nato pa po toku navzdol do lokalnega plemena. Anakonde valda ni blo,
počasi smo se že začeli spraševat, če je anakonda le mit za pridobivanje
turistov??
Pot do plemena je trajala dobre tri ure. Kakšno uro
več, ker se je Rom odločil, da naredimo manjši D tour in namesto vožnje po
glavnem toku odpeljemo po enem težkodostopnem stranskem toku. Ceu žur! V vodi
je bilo neskončno dreves zato smo v določenih momentih skakali s čolnom čez
hlode kot s hoovercraftom. Sam bog nas je žegnou z amazonsko vodo da nam u ključnih
kaskaderskih momentih niso hlodi naluknjal čolna. Vseeno je bila vožnja
poplačana z bližnjimi srečanji z nešteto opicam, papagaji, drugimi ptiči,
zasačili smo tudi lenivca med kosilom itd.
Ko smo končno prispeli do plemena (Siona Secoyas) nas
je v največji vaški kolibi pričakala domačinka, ki nas je naučila delati kruh
iz Yuce. Družina krompirja (izjmeno podoben Yamu tko da je bil tist yam zadnč
na tržnc vrjetn Yuca). Za predjed ša smo iz hiške s seboj pripeljal rižotko. Po
obilnem kosilu smo imeli še trening streljanja z pihalno cevjo (?? Nepoznam slo.
Prevoda – angl. Blowgun ali Blow pipe). Sledil je krajši premik z čolnam po
toku gor do krasne plaže, kjer smo plavali v reki z lokalnimi pamži, za konec
pa smo se srečali še z lokalnim Šamanom. (Shaman: "anybody who contacts a spirit world while in an altered
state of consciousness."). Gospod Šaman v času učenja in kasneje ob potrebi zdravljenja oseb ali
pomoči plemenu popije Ayahuasco (drugo po svetu Šamani pijejo napitke iz drugih
rastlin – npr. kaktus San Pedro ipd). Po zaužitju pijače sledi obred, kjer je Šaman
zadet k raketa in vidi vse zle duhove, probleme, prihodnost in rešitve. Bojda
je zaužitje Ayahuasce eno noro doživetje, hkrati pa je prakticiranje takih drog
sila nevarno saj lahko tvoj um odpelje za vedno. Izkušnja spiritualnega
potovanja s pomočjo Ayahuasce bojda odlično pozdravi različne vrste zasvojenosti
(alkoholiki, narkomani, itd.). več info: http://en.wikipedia.org/wiki/Ayahuasca
Po debatki z Šamanom smo se odpravili na ogled ultra
lepega sončnega zahoda nato pa večerja. Večerna aktivnost je bila ponovno
opazovanje kajmanov. Med opazovanjem kajmanov iz čolna je mimo nas priplaval
ježevec. Vsaj neki, če se že anakonda tko dobr skriva :)
Zadnji dan, pravzaprav niti ni cel dan, saj nas je
kosilo čakalo pri cesti. Zato smo se odločili izkoristiti sleherne minute v
amazonskem gozdu. Tako smo še pred zajtrkom skočili na čoln in se odpeljali še
zadnjič pogledat kje se skriva anakonda. Zapeljali smo globoko v močvirje in od
tam v visokih škornjih počasi in potiho gazili okrog in oprezali za anakondo. Sokolje
oko Roma je opazilo kožo anakonde. Barve so kazale na to da je anakonda odvrgla
»montl« le en dan nazaj. Dobra šansa da se skriva v neposredni bližini! Očitno se
je lisica res dobro skrila, saj je Rom žal ni našel, niti jo niso zasledile
naše avanturistično-turistične oči.
To smo razumeli kot namig, da se moramo še vrniti v te kraje in poizkusiti srečo drugič. Amazonski gozd definitivno ni živalski vrt, kjer je opazovanje določenih vrst garantirano J.
 |
| poglej 2x preden se dotakneš nečesa |
 |
| iskanje anakonde |
Odpeljali smo se na zajtrk, spakirali stvari in se
odpravili na 3 urno vožnjo proti cesti. Na poti smo še zadnjič uživali lepe
razglede in srečevali različne vrste ptic in opic. V enem momentu smo opazili
več papig zato smo se ustavili. Fotkali in občudovali smo čudovite ogromne
rdeče papige z rumenimi lisami. Tok nas je med tem zanesel na rob reke, čist ob
drevje. Ker sem sedel na robu čolna me je nekaj listov pobožalo po roki, zato
sem se obrnil proti njim, takrat pa sem malce naprej (dobre pol metra v stran)
zagledal 2 metrsko anakondo, ki se je sončila na istem grmičevju. WAAA!! Vseeno
se nam je nasmehnila sreča in nas nagradila z baby anakondico. Hitro smo
naredili par fotkic, nato pa gas proti kosilu in pa odhod nazaj v Lago Agrio.
Plan za prihodnje dni je bil okvirno postavljen. Še
isti dan sem želel priti do glavnega mesta, od koder si bom v nekaj dneh ogledal
glavne znamenitosti na severu nato pa z busom nazaj v Guayaquil in domov. V
Lagu Agriu sem se dogovoril z voznikom specialnega kombija, ki je peljal nekaj
turistov, ki so rezervirali paket pri eni agenciji, da pelje v center Quita še
mene (busi so namreč veliko počasnejši, manj udobni za povrh vsega pa imajo
glavno postajo v Quito na robu mesta, kar pomeni še dodatne ure in dolarčke za
transport v center). Da pa je bila sreča zares tudi tokrat na moji strani pa me
je voznik peljal celo do vrat izbranega hostla J. Tja sem prispel okrog desetih, odličen čas
za topel tuš, razpakiranje in hladno pivo (aja, perčki v štarcunah stanejo 1
dolar in nosijo 0,6 litra J).
še nekaj fotk od raftanja:
Ni komentarjev:
Objavite komentar