Let the road trip begin!

Skoraj vsakič, ko se opravim na pot in pričnem s pisanjem Bloga se mi porajajo vprašanja stila pisanja. V kakšne in koliko detajlov se spuščat. Kaj napisat, kaj izpustit. Takih vprašanj je še sto. Koga zanima kaj se mi dogaja? Kaj si bodo ljudje mislili če napišem to in ono? Vsa ta vprašanja po prvem postu ali dveh v meni zbledijo. Sledim samemu sebi, svojim prstom in občutku. Pišem kar si mislim in na način kot jaz sprejmem svet okrog mene. Po nekaj dneh potovanja se dodatno sprostim in se neham obremenjav z bralci (sorry draga bralka/bralec :) ). Komur paše naj bere, komur ne pa naj prestavi spletno stran na kaj drugega. Dodaten boost pa vseeno dobim s statistiko, ki priča o številu ogledov. Hvala vam za podporo. Kljub uživanju v pisanju pa imam na vsakem potovanju vsaj v nekem momentu polhen kufer blogiranja saj vzame neverjetno veliko časa in energije. Pisanje, prenašanje slik, izbira in urejanje slik, iskanje interneta, kopiranje, popravljanje, uploadanje pri brutalno slabih povezavah,... in  to za po čez ob pestrih potovalnih dni. Oh, ne jamram. Slovenec sem! :)

Pol prazen avijon mi je naklonil proste sedeže v celi vrsti. Še preden so se zaprla vrata letala sem bil že v deželi sanj, in kaj kmalu me nekaj poboža po kolenu. Ves zaliman sem odprl eno oko in pred seboj zagledal fino blondinko z močno živo rdečo šminko in čudovitim nasmehom. Ne, niso bile sanje. Brhka stevardesa je v prijetnem tonu sporočila, da je čas za izkrcanje. Kot bi mignil sem bil na drugi strani carine in že iskal vlak Kiev Express, ki me je odpeljal do mesta.

Prijeten poslovnež, ki je sedel poleg mene se je zapletel v debato, kot da bi vedel, da bom vesel kakšnega nasveta; npr. kam ta vlak sploh točno pelje :)
Za nameček se je še ponudil in me popeljal do podzemne železnice. Zaradi le nekajurnega postanka v Kievu sem se odločil, da ne bom menjal gotovine, a čisto brez gre res težko. Ko vstopim v stavbo podzemne železnice je bil gneča za nakup žetona nepopisna z neverjetnim prerivanjem in kaosom. Ko sem le prišel na vrsto pa seveda mini šok; sprejema samo gotovino.  ahhh. Zrinem se iz gneče in začnem ozirat za bankomatom, vidim avtomat za žetončke a tudi ta sprejema le gotovino. Takrat pa nežna roka potrka po moji, in ko se obrnem mi je gospa v roko stisnila žeton. In še preden do konca izrečem "Spasiba" je gospa že šibala naprej.  Kaj se je pa ravnokar zgodilo? wow!

Sprehod po mestu je kljub snegu dobro del. Večjih sprememb med danes in poletjem 2016 ne opazim. Maiden square je še vedno poln opomnikov na vojo z Rusijo in bojem za menjavo oblasti (iz 2014). Hud mraz luštne gospodične ne gane in vseeno korajžno kažejo nogice. Ne, ne pritožujem se. V spomin vtisnem nogico ali dve, saj v Iranu tega ne bo, nato pa odkorakam v kafano na srečanje. Eduard laufa na 200% in v treh urah debatk mi je kljub dopustu napolnil spomin. Posloviva se z nasmehom, preostali čas pa sem namenil še daljšemu sprehodu čez popolnoma neturističen del Kieva (ki je mimogrede temu primerno neurejen).

Maiden square

Eduard razlaga kuharju kaj bi jedla

Čudovit pogled na mesto izpred glavne železniške postaje v Kievu

Hvala Ukrajina za lušten postanek in shashljike. Vodko bom spil pa prihodnjič!


Let do Tehrana me je ponovno nagradil z prazno vrsto sedežev, a mi adrenalin z vonjem prihajajoče avanture ni dal preveč spati. Z malo zamude smo pristali okrog trtje ure zjutraj. Z velikim nasmehom, kljub dolgemu čakanju, me je pri izhodu počakal kolega Shayan in mi izrekel dobrodošlico. Skupaj sva se odpravila do njega na 3 urni počitek pred sestankom na ambasadi.

Davorin  in Jan sta v Iran priletela že nekaj dni prej (v nedeljo). Tako sem jima doma predal ključe avta in navodila ter jima predlagal, da med tem ko me čakata skočita v Esfahan. Avtu 3. aprila poteče dovoljenje (Carnet de passage), katero dovoljuje začasen uvoz avta v Iran. Do takrat je plan, da smo na Turkemnistanski meji, in ker je pot do tja še precej dolga nimamo časa, da bi si skupaj ogledali Esfahan. Dogovorjeni smo bili, da me pobereta na letališču, potem pa skupaj gas proti vzhodu. Nekaj malega slabega vremena, predvsem pa huda gostoljubnost kolegice Fatime v Esfahanu ter pa same lepote mesta niso spustile kolegov na pot pome, tako smo se le dan prej dogovorili, da si drugače zorganiziram prevoz to Teherana, Jan in Davor pa bosta malček podaljšala pohajkovanje po Esfahanu.

Za prvi dan (28.3.) sem imel dogovjenih nekaj srečanj, začenši z obiskom slovenske ambasade nato pa obiski nekaj kolegov in basanje z okusno iransko hrano. K iranski gostoljubnosti spada tudi kulinarično posiljevanje gostov. Če se malo bolj razložim; ko pride gost je treba mizo obložit z vsemi možnimi dobrotami potem pa je na vrsti gost da "trpa" vase do onemoglosti. Zaključek je skoraj vedno pri tako polnem krožniku kot tudi želodcu, gostitelj pa navdušeno naroča še sladice in čaj.

Pozno popoldne sta na podoben način D in J le uspela pobegnit izpod gostiteljskih gostoljubnih krempljov v Esfahanu in do večera prijadrat v Teheran. Ce ste so za Teheran nenormalno prazne. Pred nekaj dnevi so praznovali Nowruz -  iransko novo leto, zato je večina Teherancev v drugih, turističnih mestih in v vaseh pri družinah. Premikanje po mestu je trenutno mnogo lažje in enostavnejše. Zastojev praktično ni. Še en random fact: Iranci so stopili v leto 1398.

Zvečer smo se dogovorili, da prihodnje jutro pričnemo pot proti vzhodu na 120km oddaljenem zasebnem letališču. Kolega me je prosil, da jim dostavim nekaj letalskih delov, saj imajo zaradi iz Amerike danih sankcij precejšno krizo. Veliko tujih dobrin in surovin je težko ali praktično nemogoče dobit. Dogovorili smo se, da se dobimo tam še pred osmo. Tako je bila noč spet kratena. Odkar sem na poti (3) noči sem skupno nabral spanja ravno za en konkreten spanec. Ta noč je bila še najdaljša s 4 urami zatisnjenih oči.

Let the road trip begin! .. gas čez Teheran s hitrim postankom znamenitega krožišča tik pred sončnim vzhodom. Zaradi praznikov in malo vozil v mestu je stopnja onesnaženosti prijetno nizka. Smoga skoraj ni in vidljivost je fantastična za fotkice. "škljoc, škljoc" in dalje proti letališču.