Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

sobota, 3. november 2012

2. Objava 1.-3.11.2012



Youth hostel v novem delu mesta je bil super. Takoj smo dobili polno koristnih nasvetov kako se otresti vsiljivih Maročanov, dobili smo parkirišče, zajtrk za povrh pa so nam našli še super vodiča za naslednji dan za super ceno. Spoznali smo še nekega Nizozemca, ki je prišel kolesarit po Maroku za 3 mesece. Ker je zgledal super dečko smo se hitro poštekal in zmenil, da si prihodnji dan ogledamo staro medino Fesa in njegove znamenitosti skupaj.
 

Po dobrem zajtrku smo se z vodičem odpravili najprej pred kraljevo palačo ter naredili nekaj turističnih fotk. Ker deževje ni ponehalo smo skočili na ogled tovarne, kjer izdelujejo glinene izdelke iz bele gline. Za tem smo se odpeljali na super razgledno točko ob stolpu postavljenim (mislim da v 13. Stoletju) za obrambo pred Turki ter Evropejci. Po nekaj fotografijah smo odšli v medino mesta. Medina v Fesu ima svoj čar, ki ga mora doživeti vsak, ki razmišlja o obisku Maroka oziroma Arabskih držav. Je ogromna in ima srednjeveško energijo z ozkimi ulicami, osli, trgovinicami in vsem ostalim kar spada v ogromno medino. Ogledali smo si 2 šoli korana, ena izmed njiju je bila prva šola v Fesu. Ogledali smo si še mavzolej Moulay Idrisa, ustanovitelja Fesa, ter seveda (must see) barvarnice usnja. Po biljonu informacij ob poslušanju vodiča cel čas smo bili prijetno utrujeni že sredi dneva, zato smo si privoščili čudovito in obilno kosilo za maroško ceno, na naše presenečenje je bila gostilna izredno čista (beri: na tleh ni bilo svinjarije do te mere da je nebi mogel več pomesti). Med kosilom nas je obiskala tudi domača žival (želva), katera je dobila svojo dozico kosila pri nas. Z sitimi trebuščki smo se na hitro sprehodili čez medino do avta in se odpeljali še na drugo razgledno točko ter do nekih znamenitih vrat medine. Glede na muhasto celodnevno vreme (dež,sonce,dež, oblačno,dež,..) smo se zapeljali proti hostlu in si privoščili en tak mini počitek po maroško.
 



























2.11.12

Tokrat pa v Pajkovem imenu še malo dnevnika od ženske enote naše ekipe, ker Pajk zdaj šofira (seveda s klobukom na glavi). Današnji plan je bil (in še vedno je; pišem v avtu) samo en: narediti premik od Fesa do Merzouge. Ker smo tradicionalno prepozno štartali se nam je takoj podrl plan, da gorovje Atlas prečkamo po pistah. Zato smo se odločili za uradno pot Ifram, Azru, čez Midelt proti Merzougi. Nekje med Iframom in Azrujem smo imeli kratek postanek pri kar prijaznih opicah ob cesti, za katere smo imeli že prej pripravljene arašide. V tem trenutku smo že nekje nad 2.000 metri nadmorske višine. Da smo tako visoko nimamo prav nobenega občutka, ker je tukaj toplo, ena sama ravnina (kot ene velike planote izgleda vse skupaj) z najhujšimi razgledi. Delo navigatorja opravlja Jani, v tem trenutku imamo vsi zaupanje v njega, ker je on ubistvu že skoraj domačin (včeraj je kupil obleko Djellabah, ki jo nosijo skoraj vsi Maročani). Več sledi… puščava here we come…


Seveda največjega cilja ta dan nismo dosegli :) ker se je ura obračala precej hitreje kot kilometri smo se odločili da prenočimo v Er-rachidi. Ob cesti takoj za mestom smo našli super camp v oazici ob reki. Pred nočjo postavimo šotore zakurimo ogenj in skuhamo večerjo. Po večerji smo šli do enega mladeniča v njegov shop/studio . Po čaju  je sledila berberska muzika v živo; zvončki, djembe, bongosi z berbersko-slovenskim ansamblom :).



















3.11.12

Jutranje vstajanje 6.45, kavica,zajtrk. Ob odhodu je seveda Mohamed prišel na svoj račun, menjali smo stare majice,pivo in dirhame za take in drugačne spominke,tepihe in turbane. Sledil je hiter postanek v Rissaniju z polnjenjem rezervoarjev in kanistre ter kupovanjem večjih zalog vode. Potem pa piste naravnost proti sipinam. Najprej smo se raztovorili v campu potem pa z praznim avtom igranje po sipinah ter uživanje v peskovniku. Še nekaj številk: povprečna poraba je cca 13 litrou (do sipin), cena nafte=74 cenov, užita voda na dan=premalo, kilometrov do sedaj=cca 1200, vreme=sončno z dnevno temperaturo 32˙c, hitrost WiFi-ja v kampu ob sipinah=hitrejše kot doma :)






2 komentarja:

  1. Beremo, da je dogajanje pestro. Veseli nas, da se trend klobučniških enot nadaljuje:P

    Lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Vidim, da uživate, slike so prelepe. Odštekani ste! lep pozdrav iz Škofje Loke :) družina Keča

    OdgovoriIzbriši