ZADNJI DEL
Končno! Ne morem verjet kako dolgo mi je uspelo odlašati s pisanjem zadnjega dela (1 leto!!). Pa vendarle, če sem štartal je edino pravilno tudi, da to potovanje zaključim tudi v blogovskem smislu :)
Petek zjutraj sem začel turistično-aktivno. okrog sedmih sem se že vrgel pokonci in se povzpel na vrh hostla na zajtrk in prečudovit razgled na mesto. Čudovit sončen dan mi je vlil en čeber avanturistično energije. Na recepciji sem dobil kratka navodila o poti do središča sveta (Mitad el Mundo). Eno zelo turistično središče le nekaj kilometrov severno iz mesta, ki leži na ekvatorju. Po slabi uri vožnje z mestnim in lokalnim avtobusom sem prispel do turistične bombe. muzeji, trgovine, turistični avtobusi in turisti iz celega sveta. fuj-fej-fuj, (pogrešam amazonski gozd)! A kljub vsemu, če sem že v Ekvadorju bi bila prava sramota ne obiskati linije kjer poteka črta ekvatorja. Eden izmed muzeje je še posebej priporočan kjer vodič pokaže nemalo eksperimentov, ki kažejo na unikatnost ekvatorske linije: hoja po ravni črti v miže je zaradi privlačnosti severnega in južnega magnetnega polja nemogoča. Prav tako na ekvatorialni črti odtok ne povzroča vrtinca v levo ali desno smer. Teh poizkusov je bilo veliko, Zanimiva je bila tudi sončna ura, katera mora biti pokončna in deluje le pol leta. pol leta sonce namreč sveti iz severa, in pol leta iz juga (malenkostna razlika).
Ko sem se namuzejal in sprehodil po vročem soncu sem se odločil za drzni korak. Končno sem našel gostilno z morskimi prašički (Guinean pigs), ki so nekakšna specialiteta v Andih. niso slabi, sam mal premal mesa je na njih (obed je potem pravzaprav eno veliko obiranje kosti).
Okrog tretje ure sem se pripeljal nazaj v mesto, s tem pa sem imel še ravno zadosti časa, da sem raziskal mestno jedro in njegove lepote. Na poti proti hostlu sem se ustavil še pri nekaj turističnih agencijah, saj sem si močno želel ekšpidicije vzpona pod enega najvišje ležečih aktivnih vulkanov v Ekvadorju. Z malce sreče sem se dogovoril za ugoden trip na Cotopaxi. Prevoz z Toyoto Land Cruiser 80, mala ekipa 4 oseb, ogled muzeja, zajtrk, kosilo, in pa kolesarjenje po kolovozu iz zadnje postaje vulkana navzdol. super!
Trip je bil dogovorjen za nedeljo. Celo soboto sem tako načrtoval za ogled največje tržnice v Južni Ameriki. V petek zvečer se je začel Quito festival, zato smo s popotniki iz hostla skupaj spili nekaj piv na terasi nato pa užival lokalni orkester na glavnem trgu v mestu. Super!
V soboto smo zaradi narave tržnice in dolge poti začeli relativno zgodaj, v množini govorim ker sem prejšnji večer spoznal še dve dekleti in enega fanta, ki so bili prav tako namenjeni na tržnico. Po zajtrku nas je čakalo 4 ure vožnje do mesta Otovalo.
Otovalo market je bil zares fantastičen. Lonely Planet pravi, da je to največja tržnica v Južni Ameriki. Malo mesto postane enkrat tedensko center dogajanja. na vseh ulicah so stojnice, V vsakem predelu mesta se prodajajo različne stvari. Od zelenjavnega in sadnega dela do prodaje živali, preprog, že pripravljene hrane, oblačil, second-hand izdelkov, itd. itd. Ker se je potovanje bližalo h koncu je bila to odlična priložnost za nakup darilc. Tržnica oziroma cel Ekvador je poznan po produktih iz volne Alpace (neke svoje sorte križanc med ovco in lamo). Tako sem kupil nekaj dek, kap, šalov ipd.
Dan je šel hitro mimo, tako sem večer izkoristil za pakiranje, saj smo zjutraj zgodaj vstali in se napokali v legendarno Cruiserco in jo švignili proti enemu najvišje ležečih in najbolj nevarnih vulkanov na svetu - COTOPAXI.
Na poti smo se ustavili najprej na zajtrku, potem pa še v majhnem muzeju na pol poti navkreber, kjer smo se podučili o vulkanih in pokrajini okrog njih. Tam smo pobrali tudi lokalno vodičko. Brez posebnega vodiča vstop ni dovoljen, saj vzpenjanje na 5000m ni tako nedolžno. vsak teden umre nekaj ljudi zaradi višinske bolezni. Z vozilom smo se povzpeli na dobrih 4500m (če me spomin ne vara). Od tam naprej pa vožnja ni več mogoča zato smo pot nadaljevali peš. Med potjo smo neprestano lizali bombone iz koke in pili kokin čaj (s čimer smo blažili vplive nadmorske višine na telo). Presenetljivo nihče od naše ekipe ni preveč pehal in ga višinska ni zdelala zato smo se brez večjih težav povzpeli na nekaj metrov čez 5.000m (sam vulkan je visok 5.897. Dostop do vrha je bil v tem času mogoč le posebnim odpravam z veliko izkušnjam in ogromno priprav. Kmalu po moji vrnitvi pa je vulkan po približno 100 letih ponovno izbruhnil).
Ko smo se vrnili do vozila smo iz strehe sneli kolesa in se po makadamski poti počasi spustili do vznožja. Super izkušnja in odlična adrenalinska vožnja sta bila nor zaključek vrhunskega potovanja po Ekvadorju. Ko smo prišli do avtoceste sem se namreč poslovil od ekipa in odštopal nazaj proti Guayaquilu.
Ker sem imel še en dan rezerve sem se ustavil še pri vulkanskem jezercu Quilotoa kjer sem prespal in se še zadnjič naužil visoookogorskega redkega zraka (3.914m nadmorske višine).
Sledil je le še zadnji dan. avtobusni transfer do mesta, poslovitev od prijateljev, dokončno pakiranje in pa dolga vožnja domov.
Trip je bil dogovorjen za nedeljo. Celo soboto sem tako načrtoval za ogled največje tržnice v Južni Ameriki. V petek zvečer se je začel Quito festival, zato smo s popotniki iz hostla skupaj spili nekaj piv na terasi nato pa užival lokalni orkester na glavnem trgu v mestu. Super!
V soboto smo zaradi narave tržnice in dolge poti začeli relativno zgodaj, v množini govorim ker sem prejšnji večer spoznal še dve dekleti in enega fanta, ki so bili prav tako namenjeni na tržnico. Po zajtrku nas je čakalo 4 ure vožnje do mesta Otovalo.
Otovalo market je bil zares fantastičen. Lonely Planet pravi, da je to največja tržnica v Južni Ameriki. Malo mesto postane enkrat tedensko center dogajanja. na vseh ulicah so stojnice, V vsakem predelu mesta se prodajajo različne stvari. Od zelenjavnega in sadnega dela do prodaje živali, preprog, že pripravljene hrane, oblačil, second-hand izdelkov, itd. itd. Ker se je potovanje bližalo h koncu je bila to odlična priložnost za nakup darilc. Tržnica oziroma cel Ekvador je poznan po produktih iz volne Alpace (neke svoje sorte križanc med ovco in lamo). Tako sem kupil nekaj dek, kap, šalov ipd.
 |
| Dolgo barantanje in na koncu win-win situacija :) |
Dan je šel hitro mimo, tako sem večer izkoristil za pakiranje, saj smo zjutraj zgodaj vstali in se napokali v legendarno Cruiserco in jo švignili proti enemu najvišje ležečih in najbolj nevarnih vulkanov na svetu - COTOPAXI.
 |
| Divja toyota in na levi zadaj divji konji |
 |
| wuhuuu |
Ko smo se vrnili do vozila smo iz strehe sneli kolesa in se po makadamski poti počasi spustili do vznožja. Super izkušnja in odlična adrenalinska vožnja sta bila nor zaključek vrhunskega potovanja po Ekvadorju. Ko smo prišli do avtoceste sem se namreč poslovil od ekipa in odštopal nazaj proti Guayaquilu.
Ker sem imel še en dan rezerve sem se ustavil še pri vulkanskem jezercu Quilotoa kjer sem prespal in se še zadnjič naužil visoookogorskega redkega zraka (3.914m nadmorske višine).
 |
| Lake Quilotoa |
Sledil je le še zadnji dan. avtobusni transfer do mesta, poslovitev od prijateljev, dokončno pakiranje in pa dolga vožnja domov.
