Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

nedelja, 6. januar 2013


21. objava 27.-29.12.2012


PRAVA AFRIKA



GVINEJA 1.DEL


Tankovski poligon na vrhniki nima nc proti cesti za Gvinejo. Plezanje cez kamenje, pista pa presusen hudournik. Ni panike, ce pravjo da je to tuki, pol druge ni. Nekaj casa smo vozili (po gpsu sodec ze cez mejo. Ceste pa itak ni bilo urisane na garminu) dokler nismo prispeli v neko vasico. Zenske perejo v bliznjem potoku, otroci se igrajo, mozje pocivajo. Vprasamo prijazne obraze kje je tuki meja za Gvinejo. Pravjo, da to ze je Gvineja in da so zendarji par vasi naprej, zatem spustijo napeto vrv cez cesto in nam zazelijo srecno pot. Ja hvala, na taki cesti pa cloveku sreca res pride prav! Po nekaj kilometrih res pot pelje v blizini neke vasi, zato se odlocimo zapeljat tja in poiskat uradnike za kaksno stempiljko. Zmedeni fantje niso vedeli cisto tocno kaksen stempelj mi hocemo, povedali pa so da je policija v naslednji vasi, zato naj poiskusimo tam. Ponovi vajo, splezamo v avto in odoffroadamo do naslednje vasi kjer smo imeli vec srece. Tabla sredi ceste Halt Duane je kazala na to, da smo na pravem kraju. Izpod sence je stopil vojak in nas pospremil v hisko. Potem je sledila afriska rutina, ki je terjala svoj casovni davek (plan o voznji najmanj Kankana je zbledel ze ob iskanju odcepa za drzavo, kaj sele ob videnju ceste...). Kakor koli, usedli smo se v hisko potem pa debata. Kdo smo, kako smo, kaj smo, zakaj smo, kam gremo, kje smo bili, in vse ostalo. Ko je dal gospod zendar svoj blagoslov je poklical po policaja. Slabe pol ure je trajalo, da se je prikazal (wanna be) policaj. Se enkrat ista vprasanja in vsesplosna jezikovna zmeda. Ze skoraj zadovoljen zahteva po 1000 frankov na osebo za stempelj. Ker ura bije in mi nismo bili vec pri volji mu ponudimo 1000 frankov za tri stemplje s cimer se strinja in udari zige v pasuse. Hop cefizel vidi zendar denar in pravi> dobro vi lahko nadaljujete pot, vendar jaz avta ne spustim mimo dokler mi ne placate 5000 frankov. Prijetno razburjeni placamo 5000 cefakov in se zapudimo se do sosednje hisice kjer je carina. V spremstvu carinika smo stopili v stali podobno zgradbo (opomba> pri nas so stale mnogo bolj urejene kot tu carine, da ne bo kaksne zamere is strani kolegov kmetov). Carinik sprasuje povono ista vprasanja in zmaje z glavo. Tole bo pa drago. 20.000 cefa da napisemo Lesse Passe za avto. Takrat mi dvigne pokrov, kar je pa prevec je pa prevec ! vsakemu pa ze ne bomo placevali kolikor se mu zahoce. Dobro pravi in ponudi papir za ceno 12.000. takrat pa kot strela iz jasnega posveti luc v glavi. Nek papir smo mi ze kupli na Gvinejski ambasadi ! skocim v avto in obrnem predal s papriji. Najdem iskan papir in ga pokazem cariniku. Potem pa smeh in zadovoljstvo. Carinik ves zadovoljen izroci papir za 12.000 cfa brezplacno se nasmeje in doda se sop banan. <Hvala hvala in pa srecno pot ! ce boste hitri boste prisli do prvega mesta. Na Kankan danes pa kar pozabite> usmeril nas je se na pravo pespot potem pa akcija. Ura je bila ze stiri, pred nami pa se 60 kilomterov tezkega offroada.





Z mislimi smo bili ze v udobnem prihajajocem hotelu ko se je 10 km pred mestom pred name prikazala ogromna reka v kateri se je koncala nasa cesta. Zacudeno se ozremo okrog in na sreco na drugi strani zagledamo splav. Super, po desetih minutah so ga le usposobili in prepeljali na nas breg. 150.000 francs pravi upravnik splava, kar me totalno vrze na rit. Aja, pa sej tle mate neke druge franke ane? Ja, gvinejski frank je ureden se 130x manj od zahodnoafriskega, torej 1 evro nanese priblizno 9000 gvinejskih frankov. Uprem se astronomski ceni, skregani z standardom drzavnega proracuna. Strojevodja je neuspesno poizkusil sreco zato je ceni dodal se opombo> to je cena za trajekt, ce pa pocakas da pride se kaksen avto, potem placas le del te cene (50.000 frankov)). Strinjam se z idejo, dajmo casu cas, prej ali slej se bo ze navelical oziroma bo imel koga za pobrat na drugi strani, zato nas bo peljal za znizano ceno. Cakali smo in cakali. Prisel je soncni zahod avtomobilov pa od nikoder. Ni cudno, da ni avtomobilov ce pa se ceste ni !  mozakar je naposled le ponudil da nas zapelje za 10.000 frankov, nakar pa od nikoder prihrumi kombi, za njim pa se tovornjak. Boljse 50.000 kot pa 100.000, ampak ...., a ne bo tale nas splav potonu ce bomo vse hkrat peljal ? ne, ne, ni panike, sam pol tovornjaka je treba prelozit na prednji del splava da bo uravnotezen potem pa bo. Dva delavca sta plunila v roke in prelozila dobro tono zrna, med tem ko sta dva druga strokovnjaka prislonila 50 kilogramski starter na staro diezel masino in s tem dala iskro motorju splava. Brum, brum in ze smo manevrirali cez reko na drugo stran.

Dolge luci umazanih in utrujenih parabol so kazale pot med luknjami do mesta. Asfalt, elektrika ter tekoca voda so mestu popolna neznanka. Hvalabogu tudi tu mesto ob vhodu strazijo zendarji, kateri so nas po prijazni dobrodoslici usmerili v hotel Silvia, tam na drugem koncu mesta. Ni bilo treba vprasati dvakrat, ze smo imeli motorista pred seboj, ki je navigiral med luknjami vse do vhoda v hotel.

Hotel poln vaskih pijancev z sobami v katerih je bilo ze brez luci jasno, da bo bolj udobno in prijetno spanje v sotoru. Sefica v tem ni videla problema, prav tako pa se je strinjala z placilom slabega pol evra na glavo. (opomba. Spanje za betonsko ograjo se nam je prvo noc zdelo potrebno, se posebej z razlogom nepoznavanja terena in tamkajsnih ljudi. Veliko posameznikov, ki smo jih srecali ta dan na poti na Gvinejski strani je imela na rami pusko, nas vodic (osamljen planet) pa je drzavo opisoval kot sila politicno nestabilno z nic kaj zavidljivo politicno preteklostjo.) Da ne omenjam neskoncnega hrepenenja po tusu, pa ceprav to pomeni klasicen skaf vode z salcko.

Hladno jutro 28. Decembra je po 3 tednih priklicalo pulover na plan. Za hlace ali pa cevlje sem bil prelen (Pol sedma ura je hladna bolj kot zunanja temperatura). Hiter pregled toyote potem pa (off)road naprej do tretjega najvecjega mesta, Kankan. 80 kilometrov slabega makedama nas je po 3 urah le pripeljalo v mesto z zacetno zendarsko kontrolo. Nasmeh zendarja ob pogledu na evropske tablice nam je ze dolocil daljsi postoj z iskanjem napak. Tokrat se je slab ura zendarskega pregleda za nas koncala uspesno in je na koncu ob pogledu na trikotnik ubupal in nam zazelel le se srecnjo voznjo. Tu zahodnoafriski franki (od Senegala naprej smo uporabljali le to valuto) ne delujejo zato je bilo potrebno zmenjati nekaj evrov. Proces menjave je trajal dobro uro za tem ko smo nasli banko, kjer so bili pripravljeni zmenjati denar. Kerinternet seveda v mestu ne obstaja je bilo potrebno najprej vzpostaviti telefonski stik z glavnim mestom, kjer so dali podatke o menjalnem tecaju. Vzpostavljanje linije med bankama je trajalo dobrih petnajst minut. Nato pa procedura kopiranja pasusov, pregled vsakega bankovca posebej, stetje Gvinejskih frankov, nato pa podpis in pa KUP denarja v zameno. Denarja so mi za 300 evrov dali toliko, da so bili hlacni zepi premajhni. V trenutku sem postal miljonar in se s strahom v kosteh odpravil do avta. Ampak ni panike, ze na bencinski crpalki mi je postalo jasno, da miljonar ne bom prav dolgo. Slab milijon me je stal poln tank, crpalkar pa je imel denarja toliko da ga je prenasal kar v vrecki.

Jutranje pitje kave z poglavarjem vasi

Nekih 400km smo bili oddaljeni od srca gvinejskega dezevnega gozda, in glede na tone ze prevozenih kilometrov se nam je to zdela mala malica. Kljub konstanim zmotam karte smo verjeli, da je cesta do pragozda dobra (oznacena je kot glavna cesta, asfaltirana, prevozna v vseh pogojih). *cesta cez mejo je oznacena kot improved road, all weather roads, suitable for high speeds in certain sections. Regularly maintained with mechanical equipement… tu bi bila zrela opomba se >high speeds up to 20km/h<. kakorkoli, izhodu iz mesta je sledil 20 km pas skoraj enprekinjenega asfalta, vse do zendarske konotrole. Mlada milicnika sta zopet videla priloznost v dodatnem zasluzku, tokrat uspesno. Ne za nas. Po dobre pol ure pregovarjanja smo se uspeli dogovorit za polovicno kazen brez racuna. Do sedaj smo podkupnine devali pod roko in manj ocitno, tu je podkupnino gledala cela vas, sicer pa, kako naj skrijem velik sop denarja pod roko? Afrika nas je kot vedno udarila zaradi casovne stiske. V kolikor imas tu cas imas mnogo vecjo moznost, da placas manjse kazni oziroma prihranis se na sto drugih nacinov. Mi z strasnim mnogokilometrskim ciljem se isti dan, pa smo pripravljeni placate malcek vec, le da hitro opravimo in se zapodimo po poti naprej. Asfalta je bilo kmalu le se za vzorec, nato kaksen kos tu in tam in na koncu le se vrtace z luknjami. Pravzaprav smo bili makedama oziroma prasne ceste se bolj veseli, saj so luknje na makedamu veliko bolj prijazne kot luknje v asflatu. Ti so bolj grobe, rajsi sekajo gume in so sila utrujajoce za potnike in avto. Se rajsi od malih in globokih lukenj imamo velike in lomastne, saj dajejo obcutek jadranja po razburkanem morju. Problem tako velikih lukenj je le dez (hvala bogu za susno obdobje) in pa manjse luknje v teh vrtacah (luknje v luknji).  Te luknje so scasoma postale tako velike, da niti niso bile vec opazne oziroma postanejo z vsaj tremi metri v dolzino in enega v globino ze cesta. Iz kilometra v kilometer so nas spremljala vse vecja drevesa, vedno bolj neprehoden gozd in pa vasi kjer beseda turist ne obstaja. Vecje oci na obrazih domacinov kot pri nas pa so bile ociten znak da je belec tukaj izjemno redek pojav.

ena izmed nestetih cestnih vrtac

vasko drevo

Trnjava pot v neturisticno in nenapredno dezelo se je zacela ze z osamosvojitvijo 58. Leta. Torej nekaj let pred ostalimi drzavami v Zahodni Afriki. Od takrat pa so dezelo zaznamovali avtokratski voditelji z izkoriscanjem z rudami in gozdom bogate dezele. Drzava ima 30% vseh zalog boksita (aluminij, …), za naravo ni nikomur mar. Poskekali so ze vecino pragozda ter postrelili vecino divjih zivali. Manj kot 30% odraslih je pismenih, clovekove pravice so krsene prepogosto. Vseeno so ljudje vecinoma nasmejani ter prijazni. Ker je vecina drzave odrezane od sveta verjetno niti ne vedo kaj se dogaja v njihovi drzavi in drugod. Torej kar ne ves ne boli.

Dobrih 10 ur voznje smo porabili za 250 kilometrov. Prenocisce smo si poiskali v mestu Kissidougou. Objem pragozda, nic turistov, nic elektrike, nic vode, skratka totalna Afrika!  Po nastanitvi v hotelu smo se odlocili za sprehod cez trznico in skok v cyber café sporocit domacim da smo OK. Domacini so nas poslali na posto, ces da imajo tam internet. Pred posto je res stal napis internet, vendar ob pogledu skozi vrata nam je kaj hitro postalo jasno, da tu interneta se niso videli niti od dalec. V postni stavbi je bil le betonski pult, stara lesena postna omara ter nekaj muh, komarjev in pajkov. Ta vecer smo nasli se en cyber, kjer so dejansko imeli racunalnike vendar interneta te dni zal tudi tam ni bilo. Posebno pa se nam je zdel zanimiv cenik uporabe racunalnikov, saj ima uporaba excela drugo tarifo kot word in ostalih nekaj officovih programov. Pred spanjem smo se se pozanimali kako je z dezevnim gozdom in cestami ter kaj hitro sklenili, da od gozda ne bomo videli vec veliko, ceste pa naj bi bile od tu naprej samo se slabske, kar pa ogroza naso casovnico. Prihodnji dan hoces noces je treba obrnit proti severu kjer naj bi se nam obetale vsaj malenkost boljse ceste, nekaj lepe narave in pa pot proti Senegalu. Kot ze omenjeno je tu ljudem za naravo kratkomalo vseeno zato so ob vprasanjih za hike v dezevni gozd le migali z glavo ces, kaj pa bos delal v gozdu, oziroma zakaj bi kdo sploh hodil tja ?

glavna cesta

Se pred zajtrkom smo se natrpali v avto in pripravljeni na nov dan overland ceste ter krenili proti severu. No, krenili smo v vzratni voznji do izhoda hotelskega parkirisca, nato pa smo ugotovili da imamo prezno zadnjo gumo. Hiter pregled in pumpanje so pokazali na neznan tujek v gumi kateri povzroca puscanje. Z zaupanjem v lokalno znanje mescanov smo se zapeljali do prvega kvazi vulkanizerja. Fant brez dvigalke, brez klucev, vse od opreme je bil kompresor z vrtno cevjo. In po petnajsih minutah poiskusne dobe je padel na sprejemcih za evropsko placo pri popravljanju nase pnevmatike zat o smo se odpravili do najbolj znanega vuklanizerja v mestu. Ta je imel poleg kompresorja se pravo cev, vendar brez pistole oziroma kakrsnegakoli nastavka (sistem> odsraufas ventilcek, nataknes cev, zalaufas kompresor, cakas in gledas gumo dokler se ti ne zdi da je dost polna, nato snames cev in karsedahitro zasraufas nazaj ventilcek). Hitro razlozimo situacijo zato snamejo gumo in najdejo zicnik (zebel). Vse je ok, le da ti vulkanizerji znajo le menjati in pumpati gume, niti sanja se jim ne da se da luknjo v gumi tudi zakrpati. Vse od orodja za popravila je kladivo za krivljenje felten. Ker drugega ni preostalo sva se s fotram lotila popravljanje pnevmatike sama. Iz avta sva potegnila set za krpanje gum in se lotila dela. prvic v zivljenju, in ob dvomljivih pogledih domacinov, da kaj takega sploh obstaja, sva prijela pilo in povecala ze tako preveliko luknjo in jo zakrpala z neko plastiko. Naj pozegnata bog in alah in naj voodoo duhovnik spece kuro na moj racun, sam da bo drzal! V dobri veri smo kupili kruh za zajtrk in se odpeljali proti severu. 

vse najboljse za moj rojstni dan

ce ces zaflikat gumo je treba najprj povecat lukno

Glavna atrakcija v mestu 





Taxi fahrer

Biti voznik taxija je tukaj izjemno zahtevno delo. Poleg vrhunskih sposobnostih voznje brez ogledal in vecino prvotne opreme avtomobila voznik potrebuje tudi prvoligasko znanje offroad voznje po terenu z osebnim 2wd vozilom, mehankarske sposobnosti ter obvladovanje osnov carovnistva (z nic popraviti avto, natrpati v osebni avtomobil poleg sebe se najmanj 8 ljudi +ljudi na streho). Neizogibno je tudi znanje iz gradbenistva, saj potniki s seboj prinesejo najmanj kolo, 5 vrec krompirja ter prazne kanistre katere je potrebno zvezati na streho avtomobila, vse skupaj pa mora navkljub vrtacam, ovinkom in rally voznji ostati na strehi do cilja. Cast in slava jim! 





nadaljevanje kmalu..
..v nadaljevanju

Ni komentarjev:

Objavite komentar