Ecuador
Prou nbenga mraza ni!
Nevem zakaj sem doplačal za direkten let,
če smo se kljub temu za 2 uri ustavili v Quitu in prestopili na drugo letalo…
let je bil kljub temu odličen. ¾ sedežev na avijonu je bilo praznih, zato sem
brez težav zasedel sredinsko vrsto in odsmrčal par urc. To da je bil avijon
precej star me niti ni motilo (Ecuadorska letalska družba TAME) vse dokler niso
potniki ob pristanku pričeli z ploskanjem… ob bučnem aplavzu in zadovoljstvu
potnikov se človek vpraša, mar v Ekvadorju ni običajno da letalo pristane na
ciljni destinaciji?
Na avijonu sem imel tudi malo časa za
branje wikipedije in drugih strani o Ekvadorju. Moram rečt; zanimivo! Pestra
zgodovina, BDP cca 10.000$ (PPP), 20. mesto na svetovni lestvici po kvaliteti
zdravstvenega sistema, veliko naftnih rezerv, največja proizvodnja banan, ….
Končno je letalo pristalo v mestu
Guayaquil. Let je trajal dobre pol ure, med tem ko vožnja z avtobusom traja
vsaj 7 ur. Carinske procedure so bile slične ameriškim. Prvo sem čakal slabo
uro za osebno carinsko kontrolo, kjer sem moral izpolniti tudi neke formularje.
Ko je bilo to mimo sem čakal na prtljago, nato pa še dodatne pol ure čakanja na
carinsko kontrolo prtljage. Kljub utrujajočemu čakanju in dolgim vrstam
energije ni primanjkovalo. Končno sem v Južni Ameriki!! Ponovno bom srečal
Ekvadorske gospodične, najboljše sošolke iz Erasmus izmenjave v Nemčiji! Maria,
Danelita in Grace so me čakale takoj ob izhodu z napisom »Slovenia is in da
Hause!« J
Nato pa prvi šok: Ko sem stopil iz
letališča se je iz mene ulil manjši tuš. Savna! Visoke temperature in vlaga,
torej je tu končno nekaj poletja v tem letu J.
Sledila je vožnja čez mesto s kratkimi
postanki in vrhunsko večerjo s predstavitvijo predlogov kaj si je vredno ogledati
v Ekvadorju. Punce so se noro potrudile in mi pripravile cel plan, zrihtale so
mi telefon in sim kartico, zato da jih lahko pokličem kadarkoli (Evropske simke
tukaj ne delajo), dobil sem tudi rafal opozoril o nevarnostih, ki tukaj
pretijo. Hm… Sem mislil, da Ekvador pa ja ni nevaren kraj. Anyway, punce so še
zmer zakon in jim dam čisto desetko za hospitality J
Prav tako je zakon ekvadorska hrana, za
večerjo sem po predjedi (pečene banane z raznimi omakcami) dobil mesni tris.
Very nice! Obetajo tudi vse sorte hladne in tople juhce, morksa hrana, jogurti,
sadje ... Pravzaprav je Ekvador en mini gurmanski raj J
Spanje imam zrihtano pri Grace. Bolš k v
hotelu: Svoja soba, kopalnica, Hiša v zaprtem in posebno varovanem naselju. LUKSUZZZ
Po čudovitem spancu sem imel že vnaprej
zorganiziran dan. Zajtrk s puncami in nadaljevanje gurmanskih užitkov. Potem pa
kick-off na glavni ulici in pa prvi dan v Ekvadorju v stilu raziskovanja mesta.
Najprej sem poiskal turistično agencijo, da vidim kaj ponujajo in da dobim zemljevid
mesta. Gospodična v agenciji valdaa ni znala nč druzga razn špansk J Ampak se
ni dala motit, zato me je posedla in v španščini odpela naučene stavke o
turističnih atrakcijah. Super. Po prezentaciji sem pobral zemljevid in
radovedno zakorakal nazaj na glavno ulico. Parkrat sem pritisnil na fotkič in
že se mi je zavrtelo od vročine. Vodaa!! Očitno sem se preveč navadil na ledeno
dobo L. Hitro sem kupil
vodo in nadaljeval z španciranjem po promenadi. Guayaquill ima 3,5 mio
prebivalcev in leži ob reki, ki se nedaleč naprej zliva v morje. Morje je
pravzaprav tako blizu da pol dneva voda teče v napačno smer (plima).). V centru
je še vedno moč videti kolonialne stavbe ter presenetljivo stare cerkve ter
katedrale. Kmalu po prihodu Špancev so tukaj zrastle ogromne rimokatoliške
cerkve in katedrale.
Na robu znamenite promenade (Malecon 2000)
je manjši grič (Santa Ana) posejan z barvastimi hiškami, med njimi pa se vije
lepa pot do vrha. Na samem vrhu sta cerkev in star svetilnik od koder je
čudovit razgled na celotno mesto. Na poti proti vrhu sem na vsakem koraku imel
v vidnem polju policista ali varnostnika. In vsakič ko sem želel zaviti v kako
stransko ulico se je oglasil eden izmed uniformirancev in mi prijazno pokazal
pravo pot in preprečil raziskovanje stranpoti. Nisem čisto prepričan ali
so navajeni na butaste turiste ali je
zares tako nevarno? Bojda gre za slednje. Kljub temu je bilo odkrivanje
dovoljenih ulic čudovito.
Ob enih sem bil dogovorjen za kosilo z
Mario. Zaradi visokih temperatur in neskončne vlage je prehranjevanje čez dan
popolnoma nepotrebno. Nujna je le velika količina vode. Ob kosilu je sledila
manjša opazka Marije da zgledam precej rdeče.. ja valda! V pol ure sem zgledal
kot kuhan rak J takoj po kosilu sem skočil v lekarno po
sončno kremo, vendar žal prepozno. Le po dveh sončnih urah sem bil zapečen k
raketa. Glede na to da sem tak gorenc da šparam tudi s časom se nisem dal
motiti zato sem se odpravil do pokopališča.. očitno imam nek čuden fetiš
obiskovanja pokopališč. V tujih deželah se le-ta med seboj zelo razlikujejo. To
pokopališče me je fasciniralo že zjutraj ko sem se peljal mimo, tako da je bil
ta ogled neizogiben. Pokopališče v mestu je zares veliko in zajema lep, urejen
del za bogate družine, posebne dele za gasilce, žide, politike, … urejene
večnadstropne grobove ter pa pol hriba zelo »randomly« posejane grobove. Bil je
lep miren sprehod vse dokler se ni izza grmovja prikazal policaj z šibrovko.
Takrat pa mi je postalo jasno, da tudi pokopališče mogoče ni najbolj varen
prostor v mestu J Tako sem sprehod prestavil med mestne
zgradbe. Katedrale, kolonialne stavbe, parki ter kavarne z vrhunsko ekvadorsko
kavo. Top šit! V enem parku živi ogromno legvanov, ki se prosto sprehajajo in
uživajo čohanje mimoidočih.
Tudi četrtek ni bil nič manj turističen.
Zjutraj sem pričel sicer z zajtrkom doma in
pa sprehodom v bližnji okolici hiše. Drug del dopoldneva je bil namenjen
ogledu sosednjega parka (Parco de Historico). Simpatičen živalski vrtek v mestu
kjer se človek pravzaprav sprehaja po đungli (tropske rastline in lenivci,
papagaji, krokodili in nekatere druge živali iz Amazonskega gozda). Pot je
seveda dvignjena, nekatere živali pa so v ograji.
Po družinskem kosilu pri Maisi (najboljša
prijateljica od Grace) sva se odpravila na Isla Santay. Manjši otok na reki z
urejenimi sprehajalnimi potmi odličnimi za kolesarjenje. Valda sva prišla
prepozno, zato koles niso več sposojali, prav tako sva zamudila krokodiljo
farmo. Kljub temu je bil sprehod po najnovejši turistični atrakciji v mestu
fenomenalen (kolonije ptičev, lepi razgledi in gosto poraščeni močvirnat gozd).
Ni komentarjev:
Objavite komentar