Evo Evo, sto let je mimo od zadnje prave avanture. Dobro leto nazaj smo se prvič usedli skupaj z nekaj avanturisti in pričeli debato o potovanju do Kirgizije, kjer bi prodali avto. Po krajši raziskavi smo ugotovili, da se uvozni davki za vozila eksponentno višajo zato tak biznis ni več ekonomsko sprejemljiv.
Od zadnjega Blogovskega tripa sem sicer zašel še v nekaj novih in starih držav. Malo popotniško, malo dopustniško, malo pa tudi poslovno. na listi so se znašle države kot so Albanija, Črna Gora, Kosovo, Srbija, Nizozemska, Italija (Sicilija), Hongkonk, Tajska ...
Ideja o centralni Aziji je šla v hibernacijo. A ne za dolgo. Google maps je nemalokrat zašel proti Aziji in zoomiral cesto čez Pamir, Aralsko jezero ipd. A v kolikor prodaja avta v centralni Aziji več "ne gre" je pot (tja in nazaj) za nas ujetnike ekonomskega sveta precej težko izvedljiva, da bi pa leteli tja in nazaj je pa brez veze, preveč simpl. Prava avantura je peljat eno staro kripo do meje s Kitajsko :) Tako je padla ideja; ena ekipa se pelje v eno smer, tam si zamenjamo ključe in vozilo, druga ekipa pa se pelje drugo smer-domov. OUJEA!
Eno ekipo sestavi Robi, drugo jaz. Plan je bil postavljen Jeseni 2015. Najprej sva se dogovorila, da v maju jaz peljem kombi čez Iran do Kirgizije (Bishkek), on pa junija odfura pot čez Rusijo domov. Plan je bil tako okvirno postavljen potrebovala sva le še kombi ter vsak svojo ekipo. Pa vize, pa točn plan poti, pa itd., itd.
Ker je bila prvotna ideja Robija da bo ekipa štela 5+ članov sva iskala zanesljivo 4x4 kombi vozilo. Idealen bi bil Mitcubishi L-300 ali L-400, vendar so izredno redki, opcija je bil Hyundai H-1, vendar je za kombi precej majhen, motorji pa so bojda ne preveč zanesljivi. Tako smo prišli na Volkswagen Transporterja, syncro (4x4). Že v začetku decembra smo našli primernega tako, da nismo preveč odlašali z nakupom. Prvi mejnik je bil s tem postavljen.
Z januarjem se je sformirala tudi "moja" ekipa. Prva na krovu sta bila Eva in Saš. Sopotnika iz zadnje Afriške avanture. Četrta sopotnica pa je postala Tjaša. Z njo sicer še nisva skupaj potovala ampak glede na njene dosedanje avanture sem prepričan da bo odlična sopotnica. No doubts. Na prvih sestankih smo prestavili najprej plan poti na Rusijo, kmalu za tem pa smo obrnili še vrstni red. Tako smo postavili datum: štart 18.6. v Bishkeku od koder jo popihamo čez Uzbekistanske prelaze (4600m+) mimo afganistanske meje V Dushanbe. Od tam bomo nadaljevali odkrivanje bogastev mest na svileni cesti (Bukhara, Khiva ...), prečkali puščavo Kyzylkum in iskali sledi Aralskega jezera in njegovih ribiških vasic. Pot nas bo nato vodila čez Kazakhstanske stepe in mimo Aralskega morja. Ob Delti Volge bomo prečkali Rusko mejo. Vozili se bomo ob mogočni reki dokler ne bomo našli Volgograda (ex Stalingrad). Tam bomo nastavili azimut na Sever (proti Moskvi). Po nekaj sto kilometrih bomo zavili na zahod proti Kijevu. Za finiš bomo nekaj dni vandrali po Ukrajini in si čisto na koncu privoščili še en mađarski golaž. In če se nam slučajno zgodi, da bomo slovensko mejo prečkali en dan pred skrajnim rokom (nedelja 17.7.) pa se nebi čisto nič čudil, če bi nam noge odrezal dvajseti špricer v Lendanvskem lokalnem baru. kajti kdo bi po taki avanturi hitel domov? :)
Plan je precej jasen, dela pred začetkom pa OGROMNO! Z vizam je cel kažin (trenutno delamo na tem). Karte smo že kupili (Saš in Eva štartata 15.7., midva s Tajšo pa 17.7.). Treba je urediti tudi kombi (nabava strešnega šotora, urejanje postelje v prtlažniku, štrom v kombiju, menjava olj, jermenov ipd., dodatne luči, štekerčki ....).
Toliko zaenkrat. Prvo "zaresno" objavo lahko pričakujete v prvih nekaj dneh potovanja. Do takrat pa upam da bomo uspeli urediti vse vize, zrihtali kombi, in pa najbolj riskantno: Da bo Robi pripeljal kombi do Bishkeka v enem in delujočem kosu.
... zgleda se bo trend pravopisnih napak nadaljeval. Upam da učitlca za slovenščino Ga. Mlakar ne bere mojga bloga :)
Od zadnjega Blogovskega tripa sem sicer zašel še v nekaj novih in starih držav. Malo popotniško, malo dopustniško, malo pa tudi poslovno. na listi so se znašle države kot so Albanija, Črna Gora, Kosovo, Srbija, Nizozemska, Italija (Sicilija), Hongkonk, Tajska ...
Ideja o centralni Aziji je šla v hibernacijo. A ne za dolgo. Google maps je nemalokrat zašel proti Aziji in zoomiral cesto čez Pamir, Aralsko jezero ipd. A v kolikor prodaja avta v centralni Aziji več "ne gre" je pot (tja in nazaj) za nas ujetnike ekonomskega sveta precej težko izvedljiva, da bi pa leteli tja in nazaj je pa brez veze, preveč simpl. Prava avantura je peljat eno staro kripo do meje s Kitajsko :) Tako je padla ideja; ena ekipa se pelje v eno smer, tam si zamenjamo ključe in vozilo, druga ekipa pa se pelje drugo smer-domov. OUJEA!
Eno ekipo sestavi Robi, drugo jaz. Plan je bil postavljen Jeseni 2015. Najprej sva se dogovorila, da v maju jaz peljem kombi čez Iran do Kirgizije (Bishkek), on pa junija odfura pot čez Rusijo domov. Plan je bil tako okvirno postavljen potrebovala sva le še kombi ter vsak svojo ekipo. Pa vize, pa točn plan poti, pa itd., itd.
Ker je bila prvotna ideja Robija da bo ekipa štela 5+ članov sva iskala zanesljivo 4x4 kombi vozilo. Idealen bi bil Mitcubishi L-300 ali L-400, vendar so izredno redki, opcija je bil Hyundai H-1, vendar je za kombi precej majhen, motorji pa so bojda ne preveč zanesljivi. Tako smo prišli na Volkswagen Transporterja, syncro (4x4). Že v začetku decembra smo našli primernega tako, da nismo preveč odlašali z nakupom. Prvi mejnik je bil s tem postavljen.
Z januarjem se je sformirala tudi "moja" ekipa. Prva na krovu sta bila Eva in Saš. Sopotnika iz zadnje Afriške avanture. Četrta sopotnica pa je postala Tjaša. Z njo sicer še nisva skupaj potovala ampak glede na njene dosedanje avanture sem prepričan da bo odlična sopotnica. No doubts. Na prvih sestankih smo prestavili najprej plan poti na Rusijo, kmalu za tem pa smo obrnili še vrstni red. Tako smo postavili datum: štart 18.6. v Bishkeku od koder jo popihamo čez Uzbekistanske prelaze (4600m+) mimo afganistanske meje V Dushanbe. Od tam bomo nadaljevali odkrivanje bogastev mest na svileni cesti (Bukhara, Khiva ...), prečkali puščavo Kyzylkum in iskali sledi Aralskega jezera in njegovih ribiških vasic. Pot nas bo nato vodila čez Kazakhstanske stepe in mimo Aralskega morja. Ob Delti Volge bomo prečkali Rusko mejo. Vozili se bomo ob mogočni reki dokler ne bomo našli Volgograda (ex Stalingrad). Tam bomo nastavili azimut na Sever (proti Moskvi). Po nekaj sto kilometrih bomo zavili na zahod proti Kijevu. Za finiš bomo nekaj dni vandrali po Ukrajini in si čisto na koncu privoščili še en mađarski golaž. In če se nam slučajno zgodi, da bomo slovensko mejo prečkali en dan pred skrajnim rokom (nedelja 17.7.) pa se nebi čisto nič čudil, če bi nam noge odrezal dvajseti špricer v Lendanvskem lokalnem baru. kajti kdo bi po taki avanturi hitel domov? :)
Plan je precej jasen, dela pred začetkom pa OGROMNO! Z vizam je cel kažin (trenutno delamo na tem). Karte smo že kupili (Saš in Eva štartata 15.7., midva s Tajšo pa 17.7.). Treba je urediti tudi kombi (nabava strešnega šotora, urejanje postelje v prtlažniku, štrom v kombiju, menjava olj, jermenov ipd., dodatne luči, štekerčki ....).
Toliko zaenkrat. Prvo "zaresno" objavo lahko pričakujete v prvih nekaj dneh potovanja. Do takrat pa upam da bomo uspeli urediti vse vize, zrihtali kombi, in pa najbolj riskantno: Da bo Robi pripeljal kombi do Bishkeka v enem in delujočem kosu.
 |
| rally lučke so "must"! |
 |
| do kosti! |
 |
| Malo izolacije |
... zgleda se bo trend pravopisnih napak nadaljeval. Upam da učitlca za slovenščino Ga. Mlakar ne bere mojga bloga :)
Top avantura...
OdgovoriIzbrišiVas spremljam od 17.6.naprej! :)
Pa srečno in varno pot...
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši