Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

četrtek, 20. november 2014

Tekom dneva sem imel polno glavo idej kaj vse napisat v današnji blog, potem pa se je dan zavlekel v pravo avanturo tako da sedaj ultra utrujen pišem blog in upam da se spomnim vseh norih idej, ki sem jih imel tekom dneva.

Ena izmed njih je bila, da bi izjemoma napisal kaj o politiki. Sam nisem aktiven član nobene stranke, politično dogajanje pa me zanima bolj na globalni kot na lokalni ravni. Ko sem letel proti Ekvadorju sem si pogledal krajši dokumentarec z naslovom South of the Border, kateri govori o trendu levičarsko usmerjenih predsednikov v državah Južne Amerike. Med njimi je tudi Ekvador, v katerem pa mimogrede mesta in občine vodijo desničarsko usmerjeni politiki. V filmu govorijo o nasprotovanju Ameriški politiki, ne podpisovanjem prosto trgovinskih sporazumov in nesodelovanju z Američani nasploh.

Takoj, ko sem stopil pred letališče pa sem zagledal kar nekaj ameriških pick-upov, tovornjakov in ostalih znakov amerikanizacije (Mcdonalds ipd). Tokratna vlada je bojda postorila za državljane več kot katera koli druga na kar kažejo tudi mnogi kazalci (20 mesto v zdravstvu, 5,7% brezposelnost itd.). kaj pa se dogaja v realnosti? Trenutno sem v hostlu z Nemcem, ki dela prakso v lokalni bolnici. Pravi, da je zdravstvo skoraj na nivoju, problem pa je nora (bizarna) birokracija -pol delovnika piše poročila ipd.- ter da delajo še več ur kot naši, slovenski doktorji J). Brezposelnost? Najnižja plača 300 dolarjev, hkrati pa je (kot sem že pisal) ogromno revnih predelov mest, dvomim tudi da ljudje ropajo samo za hobi, da ljudje iz amazonskega gozda in odročni delov Andov hodijo na šiht.. Le kako tu ekonomisti štejejo brezposelnost? J

Levo usmerjena vlada nadzira kompleten uvoz in izvoz blaga. Sila neugodno za mlade in ambiciozne podjetnike. Skoraj vsak dan vidim kakšno poslovno priložnost, ob kateri le spustim solzico ob zavedanju, da iz te moke ne bo kruha J  Svetovna Banka v letni publikaciji Doing Business in Ecuador sicer uvrša državo na 115. mesto izmed 189. držav, a pri odpiranju podjetja ekvador pade na 165. mesto (pri tem ne omenja tujih lastnikov firm, kar je pa bojda čist nova zgodba). Kljub temu, da jim ZDA niso najljubša država pa očitno nimajo problemov z uradno valuto Ameriškim dolarjem. Leta 2000 so pričeli z ukinjanjem lastne valute in uvedbo amerških zelencev.

Nahajališča nafte so v lasti državne firme, hkrati pa (baje) v državi ni rafinerije. Takih primerov je še mnogo. Zaznati je mnogo globalnih podjetij, katera tu ustvarjajo bizarne vsote, med tem, ko navadni podjetniki ne dobijo dovoljenj za uvoz dobrin  (po besedah Djankija)… Zanimiv primer med velikimi firmami je Chevrolet (vsak drugi avto). General Motors je vodilno podjetje v avtomobilski industriji v Ekvadorju, v tovarni delajo bizaren mix svetovnih proizvajalcev. Proizvodnjo linijo v veliki meri predstavljajo modeli, ki že vsaj desetletje niso več v prodajo pri nas v Evropi, vsi pa pod znamko Chevrolet. Tako na cestah vidimo Chevrolet Corsa (naš Opel), Chevrolet Grand Vitara in Swift (Suzuki), Chevrolet Trooper (Isuzu) itd. V tovarni izdelujejo tudi Lade Nive in Samare (presenetljivo pod znamko Lada). Pod originalno znamko izdelujejo tudi modele podjetja Kia in nekaj drugih večjih firm.   Naj dodam še da so cene vozil zelo visoke, med tem ko država daje subvencijo na gorivo (cca. 2 dolarja na galon  - 40 centov na liter? )



Takih zgodb je še ogromno, tako levičarska vlada strogo nadzoruje marsikatero panogo, izvoz ter uvoz in dopušča monopole in oligopole s tem pa onemogoča prosto uravnavanje trga, preprečuje konkurenčnost in zavira razvoj. Kljub temu se (po besedah domačinov) kvaliteta življenja ljudi vidno izboljšuje (vedno manj kriminala, boljše zdravstvo, gradijo se ceste, .. da ne pozabi napisat da je tuki skoz toplo pa da je ful dobra hrana J). Pa še to: Angleščina je tukaj izjemno redka. Brez španščine je lajf bistveno težji J


Zadosti Ekonomije in politike!

Čas je za 3 dni v mestu CUENCA!



(ponedeljek) Zjutraj me je Grace na poti v službo peljala na avtobusno postajo. Z uporabo vseh 10 španskih besed iz mojega slovarja sem naposled le našel avtobus proti Cuenci. Cuenca leži v Andih na višini približno 2500 metrov. Kljub višini se povprečne temperature gibljejo med 10 in 25 stopinj. Prestolnica province Azuay je čudovito turistično mestece z odličnim izhodiščem za ogled nekaj nacionalnih parkov in drugih znamenitosti. Zaradi številnih starih zgradb je mesto pod UNESCO zaščito.



Po dobri uri vožnje po nižini posejani z riževimi polji se je pot začela strmo povzpenjati med oblake. Luknje v asfaltu in prepadi niso dajali občutka varnosti kljub relativno dobri ohranjenosti avtobusa. Vseeno mi je uspelo zamižati za kako uro, preostal čas pa sem z zanimanjem spremljal pokrajino. Jezera, iglasti in listnati gozdovi, lepe planote in goli vršaci. Po slabih štirih urah vožnje smo prispeli v Cuenco. Prva postaja je bil hostel, kjer sem odvrgel prtljago in si pridobil zemljevid,
Potem pa pot pod noge v mestno jedro ter nova porcija ekvadorske kulinarike.

Z velikim zanimanjem na potovanjih obiskujem tržnice. Prvič zaradi ljudi in drugič zaradi hrane. Vedno znova najdem nove vrste sadja in zelenjave, nekatere izjemno okusne, druge malo manj. Tokrat me je presenetila prisotnost Yama (neke vrste sladek krompir, ki prihaja iz Afrike).  Po tržnici sadja in zelenjave sem se odpravil še na tržnico rož. Rože predstavljajo eno izmed glavnih izvoznih agroživilskih proizvodov (predvsem v Ameriko). Sledil je obisk kavarne kjer so pražili lokalno kavo, potem pa sprehod skozi turistične ulice in postanek pri kolumbijskemu frizerju.

 



Mletje Ekvadorske kave v prijetni kavarni

Večer je bil čudovit v družbi turistov in lastnika hostla. Na terasi je lastnik pekel stejke v sosedni stavbi pa smo imeli kiosk z dobro zalogo poceni lokalnega piva (Pilsner). Zgodil se je torej random terasa party z popotniki od Argentine do Ukrajine J


Res bi rad napisal še kaj se je zgodilo v torek in sredo... ampak pustimo to za naslednji blog (najverjetneje v petek zjutraj). 

Ni komentarjev:

Objavite komentar