Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

torek, 22. oktober 2013


2. dan

OD BENCINSKE DO BENCINSKE


Po dobrih 5 urah spanca smo si privošl pravi francoski zajtrk – kava in rogljički. Pred odhodom smo tovornjačku napumpali gumo, kar ni rešilo problema. Že prvi izvoz smo zavili z avtoceste in tovornjaček predal vulkanizerju. V konvoju smo nadaljevali proti avtocesti, že po 100 m je party bus zarad neupoštevanja walkie-talkie-ja zašel in polovica ekipe se je zaradi njega izgubila v centru Nice, ki zato ni bla več nice. Medtem se je tovornjaček še enkrat vrnu nazaj do istega vulkanizerja. Ne, ni bla reklamacija, crklna je druga guma. Odločil smo se, da potujemo v 2 skupinah. Da bi nas tovornjaček in familly bus dohitela, smo potovali od bencinske do bencinske, si kuhali kavo, joto in makarone. Uspel nam je tud nekak ukrotit party bus, zdej vozi s hitrostjo, primerno ostalim (beri njemu slabšimi ;)). Počasi smo se premikali naprej, dokler nas ni ujel tudi popravljen tovornjačk z Žlo in njegova cestna asistenca Niko. Ker je ponoči očitno problemov manj, smo se odločili nadoknaditi zamujene kilometre. Party bus je izrazil željo po tušu in udobnem spanju in našli smo hotel F1, katerega prijaznost receptorjev smo izkoristili tudi tisti, ki se v hotel nismo prijavili. Za zastonj zajtrk in tuš se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Njihove gostoljubnosti pač enostavno nismo mogli zavrniti.

Krompirček v akciji






3. dan

¡E VIVA ESPAÑA!


Transfer čez Evropo ni niti približno podoben pričakovani brezmejni vožnji. Da konvoj vozi strnjeno 2 uri skupaj je že prava redkost če ne fenomen. Zapleti se vrstijo hitreje, kot jih uspevamo reševati. Pa nič zato, brinovc, borovničke in limonce nam vlivajo pogum (v jetra :P). Še najmanjši problem predstavljajo domofoni, vedno nekomu crkne v ključnem trenutku in ta heroj seveda pri izbiri poti izbere napačno. Potem so tukaj še smart phoni, ki selektivno izbirajo klice. Vsak kombi pa ima svoje probleme. Enemu pušča kiler, drug žre olje, naslednji ne vžiga. Stalni problemi z gumami se nadaljujejo, saj kot da sami s sabo ne bi imeli dovolj problemov, za to poskrbijo še neznane barabe, ki uspešno praznijo naše denarnice.

Ker po afriško zaostajamo za časovnico, smo se odločili, da odrinemo ob 7ih. Presenetljivo smo se zares premaknili že pred osmo. Ker je na vsakem koraku treba nekaj prišparati, smo Toyoto pustili, da gre takoj čez mejo sama tankat. Seveda smo kmalu sprevideli napako, saj so španski zviteži v belem polotu izvedli že vsem znano potegavščino, kateri očitno še vedno nasedamo. Predrli so gumo, nato pa ponujali visok delež pomoči, ki bi se v običajnih situacijah seveda zdela sumljiva, ter spotoma tako spretno izmaknili denarnico in ruzak, da smo to ugotovili šele na parkingu, kjer smo jih ostali čakali. Čeprav je bila španska policija razumevajoča, več kot zapisnika ne morejo zagotoviti. Večji problem kot preklic kartic je predstavljala guma, saj je zaradi specifičnosti lahko sploh ne bi dobili. A na srečo je špansko govoreča naveza slovenskih kolegov rešila problem. Za vsak slučaj smo nabavili kar vse, kar so jih imeli v barcelonskem skladišču, t.j. 2. Medtem, ko je Toyota kruzala po centru Barcelone, se je kombijem jasno tudi dogajalo. Party bus je vžigal samo s porivanjem, k čemur je pripomogla tudi najmlajša, triletna  avanturistka. Po nekaj sto metrih na avtocesti se je probleme začel delati tudi naš kombi. Bravo krompirček, zdržal si skoraj cele 3 dni. Pa dobro, naj mu bo, očitno je bil delež olja z esenco pomfrija in osličev na pram nafti previsok. Fantje, ki so v šravfanju že pravi mojstri so spucali filter, a je krompirček hitro začel spet cukati. Ker s hitrostjo 30 km/h ne bi prišli daleč, smo izvedli malo daljši postanek (ne a res, nč nouga) in ugotovili, da olje za tako stare mašine očitno ni big deal, kriva je bila prepognjena cevka. Že v temi smo nadaljevali pot – resno se nam lušta po Maroku in jutri bi res lahko imeli malo več sreče.
Nauk dneva: pasuš mej skoz pr seb, pa če vidš belga polota, sporoč Janu, da ga bo s toyoto zrinu s ceste in opravu z nemu s kijem, ki ga je Vanda za ta namen kupila na eni od mnogih obiskanih bencinskih postojank.
Menjava gume

Ogled Barcelone namesto obiska mehankarja

Žla suši klobase


Ponudba krompirčka

4 komentarji:

  1. Kva je Gleu-Gleu banda? Kako ste kej? Vse štima? Pogrešam vas in mojga "Smokie-ja" :) Lep pozdrav iz deževne jesenske (beri:grdo vreme) Slovenije!!! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Vidm pa, da ste glede na blog še vedno v Španiji :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Avtor je odstranil ta komentar.

      Izbriši
    2. ooo Jela! ej as kul? :D
      mi te tud pogrešamo. brez tebe smokie ni več to, kar je bil!
      pozdrav iz zahodne sahare (ja, do tle smo že prlezl!)
      LP, Cofke

      Izbriši