2. dan
OD BENCINSKE DO BENCINSKE
Po dobrih 5 urah spanca smo si
privošl pravi francoski zajtrk – kava in rogljički. Pred odhodom smo
tovornjačku napumpali gumo, kar ni rešilo problema. Že prvi izvoz smo zavili z
avtoceste in tovornjaček predal vulkanizerju. V konvoju smo nadaljevali proti
avtocesti, že po 100 m je party bus zarad neupoštevanja walkie-talkie-ja zašel
in polovica ekipe se je zaradi njega izgubila v centru Nice, ki zato ni bla več
nice. Medtem se je tovornjaček še enkrat vrnu nazaj do istega vulkanizerja. Ne,
ni bla reklamacija, crklna je druga guma. Odločil smo se, da potujemo v 2
skupinah. Da bi nas tovornjaček in familly bus dohitela, smo potovali od
bencinske do bencinske, si kuhali kavo, joto in makarone. Uspel nam je tud
nekak ukrotit party bus, zdej vozi s hitrostjo, primerno ostalim (beri njemu
slabšimi ;)). Počasi smo se premikali naprej, dokler nas ni ujel tudi
popravljen tovornjačk z Žlo in njegova cestna asistenca Niko. Ker je ponoči
očitno problemov manj, smo se odločili nadoknaditi zamujene kilometre. Party
bus je izrazil željo po tušu in udobnem spanju in našli smo hotel F1, katerega
prijaznost receptorjev smo izkoristili tudi tisti, ki se v hotel nismo
prijavili. Za zastonj zajtrk in tuš se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Njihove
gostoljubnosti pač enostavno nismo mogli zavrniti.
Krompirček v akciji |
3. dan
¡E VIVA ESPAÑA!
Transfer čez Evropo ni niti
približno podoben pričakovani brezmejni vožnji. Da konvoj vozi strnjeno 2 uri
skupaj je že prava redkost če ne fenomen. Zapleti se vrstijo hitreje, kot jih
uspevamo reševati. Pa nič zato, brinovc, borovničke in limonce nam vlivajo
pogum (v jetra :P). Še najmanjši problem predstavljajo domofoni, vedno nekomu
crkne v ključnem trenutku in ta heroj seveda pri izbiri poti izbere napačno.
Potem so tukaj še smart phoni, ki selektivno izbirajo klice. Vsak kombi pa ima
svoje probleme. Enemu pušča kiler, drug žre olje, naslednji ne vžiga. Stalni
problemi z gumami se nadaljujejo, saj kot da sami s sabo ne bi imeli dovolj
problemov, za to poskrbijo še neznane barabe, ki uspešno praznijo naše
denarnice.
Ker po afriško zaostajamo za
časovnico, smo se odločili, da odrinemo ob 7ih. Presenetljivo smo se zares
premaknili že pred osmo. Ker je na vsakem koraku treba nekaj prišparati, smo
Toyoto pustili, da gre takoj čez mejo sama tankat. Seveda smo kmalu sprevideli
napako, saj so španski zviteži v belem polotu izvedli že vsem znano
potegavščino, kateri očitno še vedno nasedamo. Predrli so gumo, nato pa
ponujali visok delež pomoči, ki bi se v običajnih situacijah seveda zdela
sumljiva, ter spotoma tako spretno izmaknili denarnico in ruzak, da smo to
ugotovili šele na parkingu, kjer smo jih ostali čakali. Čeprav je bila španska
policija razumevajoča, več kot zapisnika ne morejo zagotoviti. Večji problem
kot preklic kartic je predstavljala guma, saj je zaradi specifičnosti lahko
sploh ne bi dobili. A na srečo je špansko govoreča naveza slovenskih kolegov
rešila problem. Za vsak slučaj smo nabavili kar vse, kar so jih imeli v barcelonskem
skladišču, t.j. 2. Medtem, ko je Toyota kruzala po centru Barcelone, se je
kombijem jasno tudi dogajalo. Party bus je vžigal samo s porivanjem, k čemur je
pripomogla tudi najmlajša, triletna
avanturistka. Po nekaj sto metrih na avtocesti se je probleme začel
delati tudi naš kombi. Bravo krompirček, zdržal si skoraj cele 3 dni. Pa dobro,
naj mu bo, očitno je bil delež olja z esenco pomfrija in osličev na pram nafti
previsok. Fantje, ki so v šravfanju že pravi mojstri so spucali filter, a je
krompirček hitro začel spet cukati. Ker s hitrostjo 30 km/h ne bi prišli daleč,
smo izvedli malo daljši postanek (ne a res, nč nouga) in ugotovili, da olje za
tako stare mašine očitno ni big deal, kriva je bila prepognjena cevka. Že v
temi smo nadaljevali pot – resno se nam lušta po Maroku in jutri bi res lahko imeli
malo več sreče.
Nauk dneva: pasuš mej skoz pr seb, pa če vidš belga polota, sporoč Janu,
da ga bo s toyoto zrinu s ceste in opravu z nemu s kijem, ki ga je Vanda za ta
namen kupila na eni od mnogih obiskanih bencinskih postojank.Menjava gume |
Ogled Barcelone namesto obiska mehankarja |
Žla suši klobase |
Ponudba krompirčka |
Kva je Gleu-Gleu banda? Kako ste kej? Vse štima? Pogrešam vas in mojga "Smokie-ja" :) Lep pozdrav iz deževne jesenske (beri:grdo vreme) Slovenije!!! :)
OdgovoriIzbrišiVidm pa, da ste glede na blog še vedno v Španiji :)
OdgovoriIzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
Izbrišiooo Jela! ej as kul? :D
Izbrišimi te tud pogrešamo. brez tebe smokie ni več to, kar je bil!
pozdrav iz zahodne sahare (ja, do tle smo že prlezl!)
LP, Cofke