Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

ponedeljek, 11. november 2013


Far out!



Dakhla


Biti več kot en dan v istem mestu na vsake kvatre kr paše. Malo manj pa paše stalno priganjanje mehannkarjev in upanje da bojo tovornjaček usposobili nazaj v čimvečjli približek prvotnemu stanju.
Na naše presenečenje so bili kleparji, mehankarji in električarji izjemno marljivi (najbrž zaradi obljubljenega darila če bodo dogovorjeno opravili v dogovorjenem roku). Zadovoljni nad napredkom smo opravili v mestu še nekaj formalnosti nato pa smo odjadrali na kosilo. Školjke, tažin iz hobotnice, tažin in ostrig, ostrige z limono, rakce, ligne, itd itd. Toook dobr da se sam zarad tega splača pridt u Dakhlo J večer smo zaključili v surferskem centru z  evropskim standardom in cenami. Kaj  češ, čiste rjuhe so tu redkost.




Med uživanjem je bil avto skoraj nared. Manjkale so le še luči in prednje steklo. Luči so takoj zjutraj res zrihtali, stekla pa ni blo zato smo bili primorani seči po alternativi. Ideja z folijo je bilaa hitro opuščena, kupili pa smo mrežo proti komarjem in jo za silverjtepali in zavezali na avto. Afriška improliga. Dobili pa smo tudi nov sistem vžiga Smokeya. Za ta neobičajen postopek sta potrebni dve osebi. Za tem ko se sname voznikov sedež je potrebno prevezati kleme akumulatorjev in z dodatnim kablom povežeš plus in minus (24v), druga oseba pa pritisne na gas in z drugo roko pritisne nov kabl na akumulator ki zažene štarter.anyways, ideja da štartamo kuj zjutrej  je bila dobra, izvedba pa je dobila afriški tajming. Štart je bil namreč okrog petih. Še preden smo uspeli zapustiti dakhlo je Smokey doživel lažji infarkt. Presenečeni da je mehankarjevo drago popravilo spravilo smokeya v pogon samo za dobrih 5 kilometrov smo takoj naredili diagnostiko in brez večjih težav locirali problem; mehanik je mrf popravilom iz hladilnika spustil vodo, na koncu pa je ni nalil nazaj notri. Smokey je tako zakuhal L Hvala bogu je tovornjaček ena sama poosebljena volja do življenja zato je po sveži vodi in malček olja zalaufal BP. Z vetrom v laseh sta se tako Majda in Robi odpravila novim dogodivščinam naproti. Seveda ne za dolgo! Da tovornjaček nebi bil  edino problematično vozilo na poti je mehankar uspel tudi  pokvariti akumulator na krompirčku (z dobro voljo smo mu ga posodili da bo lažje zrihtal Smokeya). Tik preden smo zapustili dakhlo smo kupili tudi nov čevelj za tovornjačka. Seveda je taisto gumo razneslo dobrih 100 kilometrov juženej.  Ob romantičenm sončenm zahodu sredi Sahare smo se tako lotili menjavanja gume.

Seveda tudi to ni šlo kot načrtovano. Vinto za dvigalko je Saša odpeljal v Mavretanijo zato smo se dviga tovornjačka lotili z dvigalko za kombi in ključem. Pomanjkanje previdnosti in zvitost sahare sta poskrbela da je dvigalka počepnila teži tovornjaka zato se je usedel na rezervno gumo pod kardanom. Izjemoma je bila sreča na naši strani, saj se je v parih minutah pripeljalo mimo kar nekaj vozil, skoraj vsi od njih pa so imeli dvigalke. Prvemu dobrosrčnežu smo jo jasno zlomili, drug poizkus pa je bil čno vožnjo čez uspešen. Tako je Robi dobil nov dozo vetra  in pa nočno vožnjo čez puščavo proti prvemu hotelu (še 150km južneje od defekta). Ni bilo mimo mirnih 100 kilometrov ko je tovornjaček pričel z proizvajanjem bizranih in nezdravih zvokov. Svojevrstnemu kašlej je dal vedeti da daleč tako naprej več ne bo šlo, naše utrujene oči pa niso bile več pri volji za šraufanje zato smo se odločili zadevo pošlepat do hotela in naslednji dan reševati pacienta dalje.


Manjši problem je bil zjutraj rešen prej kot v eni uri, tako smo že dopoldan odrinili dalje.  Po 80 lahkih kilometrih smo prispeli do meje kjer smo napolnili tanke z gorivom in uredili papirje za izhod iz Maroka. Med mejama smo imeli na nikogršnji zemlji še manjši postanek  kjer smo odvrgli že v Dakhli prodanega pižoja.



Ni komentarjev:

Objavite komentar