Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

sreda, 14. november 2012

6.objava 11.-14.11.2012

Skoraj asfalt


Odpeljem Difa ekipo na letališče in se vrnem v hotel do Terška, Mateje in Ksenije.. Na hitro pogledamo še enkrat predviden plan, zemljevid, vržemo buče na kup in sklenemo: Gremo proti jugu, potem bomo pa videli kako bo… in že smo se peljali v Marakech z nekaj kratkimi postanki. Spet nastanitev v istem hostlu, večerno henganje ter zgodnje spanje in vstajanje. Ideja je bila sledeča: pogledat si neke fine slapove nato pa krenit proti vzhodu in v neki točki prečkati atlas (spet sanje o puščavi). Po jutranjih nakupih se peljemo proti slapovom in dokaj kmalu opazimo zasneženo gorovje (še 3 dni prej smo se vozili čez prelaz ob prijetnih 13°C). Prespetje v Ouzoud (slapovi) je bilo deževno. Vseeno smo se zadržali tam okrog lep del popoldneva, nato pa smo sklenili se vrniti nazaj v Marakech z planiranim drugim poizkusom vožnje čez nižji del Visokega Atlasa prihodnji dan.




 













Nižji del Visokega Atlasa se je spreobrnil v pravi podvig. Počasno vzpenjanje po lepi cesti, avanturistični duh in zgodnja ura so nas zrinili iz ceste na pisto, ki je počasi vijugala ob strminah gora navzgor. Besedna zveza »nizki del Atlasa« je zgubila pomen dobri dve uri preden smo prešli nadmorsko višino 2100m. slab makadam in veliki prepadi so nam narekovali počasen in previden tempo zato je vožnja vzela večino dneva. Beseda makedam je ta dan dobila nov pomen. Ko je slaba cesta prešla v zares slabo cesto, in ker je to trajalo večji del dneva, smo bili srečanja z makadamom izjemno veseli zato smo mu dali nadimek "skor asfalt", Asfaltno cesto smo ugledali slabe pol ure pred sončnim zahodom zato smo s pospešenim tempom poiskali edini camp daleč okrog. Večerja, pivo, šnopec in zabavni upokojenci s kamperji so nas počasi zazibali v spalke in že predčasno sporočili pozno vstajanje.












Arrr, mini maček se je uglasil. Prvič odkar sem v Maroku. Verjetno je podzavestno vedel da je ravno v tem kampu  v recepciji priklenjen avtomat za kavo. Njam. Zajtrk, kava z mlekom, počasno pospravljanje in poslavljanje od sosedov. Nov plan je bil narejen: Anti Atlas. Majhna neznanka za vse nas in lepi opisi v vodiču. Še preden pa smo se zares odpravili pa smo se zapodili še v mesto, ki nas je očaralo že prejšnji večer ko smo se peljali skozenj; Taroudant. Lepa medina in velika tržnica sta nam že oznanila klasično dnevno zamujanje.  Malenkost čez poldne smo se le odpravili proti gričom Anti Atlasa. Čudovita vožnja po prazni cesti nas je neprestano nagrajevala z edinstvenimi pogledi na hribe in soteske. Kraji kjer so turisti prej izjema kot pravilo so se v naših očeh zapisali kot skriti zaklad Maroka.



1 komentar:

  1. Full fajn! ;)

    Jaz bi full prosila, da mi prinesete domov ključe od hiše.

    urša

    OdgovoriIzbriši