Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

torek, 21. junij 2016

Dan 2 - Ysyk-Kul aka Stilski dan


Zgodnje vstajanje, pakiranje vseh 5 kosov oblačil, zajtrk in klic hotelske receptorke na letališče.
Relativno dolg pogovor je bil slab znak. Odgovor je bil, naj pokličemo ob devetih, ko bo znano kaj več. Ker je bila ura pol osmih, sva se s Tjašo odločila, da pobereva drug del ekipa in jo skupaj mahnemo na letališče po prtljago. Tudi tokrat nič sreče s prtljago. Odgovor je bil naj pokličemo naslednji dan, takrat bo mogoče več jasnega glede izgubljene prtljage. Ok. Nemočni glede usode prtljage se prepustimo toku in se opravimo na vzhod. Na najbolj vzhodno točko naše poti, jezero Ysyk-Kul. Drugo največje visokogorsko jezero (v stilu Titicace). Po dolžini meri 170 km v širino pa nekih 70 km. Prvi del poti smo ga harali po avtocesti in smo se kar malo razvadili. Po dobri uri smo se ustavili na prvi zgodovinski točki.

 Bishkek je namreč precej mlado mesto, ustanovljeno leta 1878 by Mother Russia. Pred tem je bila utrdba enega izmed Khanov. Beseda Bishkek pomeni prostor pod gorami. In prav res se gore lepo dvigajo za mestom. In če se vrnemo nazaj k zgodovinski točki, pol minareta (Burana tower) iz 11 stoletja, ki se dviga v višino 24 metrov. Zgornjo polovico je porušil potres. V 70. letih so stolp Rusi obnovili, zato se je možno po ozkih temnih stopnicah povzpeti na vrh in občudovati lep razgled.

Pot smo nadaljevali proti jezeru. Super cesta se je zaključila ob jezeru od koder smo pot nadaljevali po severni strani še cca 60 km do kirgizijskega Portoroža, poletnega letovišča, kamor bojda zahajajo predvsem bogati Kazakhstanci. Skoraj celoten del ob jezeru do Portoroža je bil v delu, zato je bila pot do tja malce neprijetna. Na poti je bilo nekaj manjših vasi in pa starih ruskih zapuščenih tovarn. Jezero ima svojo pošast v stilu Loch-ness (Nessy) ter je v sovjetskih časih služilo za testiranje torpedov. Po osamosvojitvi so Kirgizijci vojaško oporišče zaprli.

Od Portoroža ni bilo silnega turizma, tako da do nadaljnjega vseeno bolj priporočam vsaj Debeli Rtič. Tako smo šli v market po vodo in Kirgizijski konjak ter na kosilo. Glede na lokacijo smo si privoščili ribice. Prva liga. Na kosilu smo se odločili, da je super dan za kampiranje, tako smo na poti nazaj proti hitri cesti našli en super prostor ob jezeru. Ker je imel kombi na poti do Kirgizije težave z amortizerji, je prva ekipa zmetala iz kombija vse, kar ni bilo vitalnega pomena. Tako smo začasno ostali brez strešnega šotora, večine kuhalne opreme, sekire itd. itd. Večerja je bila tako v stilu konjaka in čipsa. Proti mrčesu smo zakurili ogenj, nato pa v stilu sardelc v prtlažniku kombija prebili prvo noč na prostem.



2 komentarja: