Welcome

Dobrodošli na mojem blogu, prostoru, kjer so objavljeni potovalni dnevniki, slike iz potovanj, misli ter takšne in drugačne neumnosti. Glavni razlog za pisanje bloga so moja bolj in manj odštekana potovanja o katerih me ljudje radi povprašajo. Tu je torej prostor kjer si radovedneži lahko pogledate kakšno sliko in preberete kaj se dogaja v mojem malem norem svetu. Enjoy!

četrtek, 12. april 2018

Avantura na obzorju

Guys, we need a plan!



Dolgo, dolgo je od zadnjega blogiranja. Od takrat sem se potepal okrog, a nič pretresljivega ali pa vsaj ne zadosti avanturističnega, da bi pisal. Zares omembe vreden je bil le trip konec zadnjega novembra. Dobra dva tedna raziskovanja Izraela in Palestine. Poučno, razgibano in nepozabno. Skočil sem tudi na Kubo, vendar name ni pustila posebnega vtisa. No, če pozabim na fantastičen rum, star avtopark, Vinales... Pri mojih 28 letih lahko rečem, da sem videl že precej različnih krajev in dežel in da sem bolj avanturistična oseba. Ležanje na plažah s koktejlčki se sicer sliši fino, vendar to preprosto nisem jaz. Že odkar vem, me privlačijo ne-turistični kraji, odročni kotički in države, o katerih pred potovanjem vem zelo malo. In tako ni čudno, da že 7 let sanjam o Iranu. 

Havana

Kuba

Havanka




Jeruzalem

Čaj in šiša v Hebronu

Zid med Izraelom in Palestino (Palestinska stran)

Dome of the Rock (Jeruzalem)


Za to pot se vračam nazaj k Toyoti Land Cruiser. Tokrat serija 120. Executive oprema. Precej skeptičen sem zaradi take "fancy" opreme. Predvsem zaradi zračnih vzmeti. A luksuz 120tke je vseeno prijeten. Zračno vzmetenje pomeni zares udobno vožnjo za vsakodnevno vožnjo. Pozimi sem se vsak dan zahvalil japoncem za gretje sedežev. In še bi jo lahko opeval.  
Novembra sem našel tole Yotko, ki  me je očarala s presneto dobro ohranjenostjo za 10 let star voz z 320.000 km za seboj. V 5 mesecih vožnje moram priznat, da se vozi precej lažje od stare stotice, pa čeprav z manjšim motorjem, enostavnejšo notranjostjo in manjšo dimenzijo. Komaj čakam, da zares preizkusim kRačko. 







Iz leta v leto postaja Iran bolj turistično privlačnejša destinacija, zato ni preveč za odlašati. S prvo ekipo štartam v petek 13. Čudovit datum. Plan je, da takoj po kosilu pičimo za Niš. Zvečer bomo pokušali dunjo, naslednji dan je namreč že turška zgodba s čajčki in šišami. 

Sledi tranzit čez Turčijo. Precej hitro, z nekaj postanki, saj je Turčija lepa, preveč sedenja v avtu pa  ni dobro ne zame, ne za ekipo. Svet je lep in mi ne gremo na rally. Držali se bomo severne Turčije, in po nekaj dneh prestopili mejo z Gruzijo. Baje je tam dober konjak in narava podobna Sloveniji. Vam povem čez dva posta. Od tam jo odrinemo proti jugu. Žal ne bo veliko časa, a imam dober filing, da mi bo Armenija všeč. Še ena ne-turistična država, o kateri ne vem veliko. Spor s sosednjimi državami, dober konjak, zgodovina, narava. Poročam tudi o tem še kakšen post kasneje.

Ja, ja. Naposled le Iran. 

Okviren plan poti


Le še nekaj dni smo do nove serije bloganja. Pete že srbijo in pulz je visok.


Ni komentarjev:

Objavite komentar